George Boole

Datum rojstva in smrti: 2. 11. 18185 (Lincoln Anglija) – 8. 12. 1864 (Ballintemple, Irska)

Življenje, delo in Boolova algebra: Boolov oče je bil trgovec, zato se je spoznal na matematiko in jo učil tudi mladega Georgea. Čeprav je očetovo pomoč zelo cenil, pa se je vendarle veliko naučil tudi sam, kar je izredno pripomoglo k temu, da je lahko kar nekaj let sam preživljal družino (ko je očetov posel začel upadati). 

Boole je že mlad začel s poučevanjem (16 let), pri 20 letih pa odprl celo svojo šolo v Lincolnu. Kljub temu, da je danes znan kot en izmed začetnikov računalništva, pa je to dejstvo osnovano na njegovem matematičnem delu. Ukvarjal se je z analitičnimi transformacijami, diferencialnimi enačbami, invariancami, algebro in predvsem logiko.

Boole je bil prvi matematik, ki je zagovarjal priključitev logike k matematiki, ne filozofiji. Svoje trditve je podprl s tem, da je logiko povezal z algebro in s tem razvil vejo matematike, ki jo danes poznamo pod imenom Boolova algebra.

Uporaba in pomembnost Boolove algebre je dandanes veliko večja, kot si je George sploh upal sanjati. Uporablja se na primer v preklopih telefonskih klicev in pri delovanju mnogih sodobnih strojev, od katerih je gotovo najpomembnejši računalnik. Le-ta uporablja binarni zapis in logične elemente Boolove algebre (logike), zelo pomembna pa je omenjena logika tudi v veji računalništva, ki ji pravimo programiranje.

Kot primer uporabe lahko uporabimo programerski stavek vejišče, oziroma if stavek. Ta je namreč oblike:

if (pogoj) then
    naredi_to;
else
    naredi_drugo;
Na prvi pogled uporaba Boolove algebre ni očitna, vendar je skrita v pogoju. Včasih si želimo, da pogoj ni odvisen samo od enega faktorja, pač pa je sestavljen iz več manjših “pod pogojev”, ki jih lahko kombiniramo z logičnimi vezniki in (and), ali (or), ne (not) … (ti pa so del Boolove algebre).