John von Neumann

Datum rojstva in smrti: 28. 12. 1903, Budimpešta, Madžarska – 8. 2. 1957, Washington, Združene države Amerike

Življenje, delo in von Neumannova arhitektura: John von Neumann se je rodil kot János von Neumann, na Madžarskem. Njegov oče je bil bankir, “von” pred priimkom pa nakazuje na žlahtnost priimka, vendar si je Johnov oče ta naziv kupil. 

John von Neumann je imel že pri šestih letih izreden spomin, leta 1911 pa j začel obiskovati luteransko gimnazijo. Tam je bil takoj spoznan za izredno nadarjenega matematika. Po vojni je leta 1919 von Neumann prebegnil v Avstrijo, se nato vrnil v Budimpešto in šele leta 1921 dokončal gimnazijo.

Pod pritiskom svojega očeta je John študiral kemijo na Univerzi v Berlinu. Leta 1923 je odšel v Zürich, kjer je prejel tudi svojo diplomo. V vsemu temu času se je, kljub nasprotovanju očeta, še vedno zanimal za matematiko, kar je botrovalo temu, da je leta 1926 doktoriral z Univerze v Budimpešti na temo teorije množic.

Po končanem študiju je von Neumann poučeval na Univerzi v Berlinu in na Univerzi v Hamburgu, nato pa se je vpisal na post doktorski študij na Univerzo v Göttingenu. Od tam je odšel na Princeton, kjer je tudi poučeval.

Leta 1934 se je von Neumann poročil, leta 1937 pa ločil. zakon mu je prinesel eno hčerko, nato pa se je ponovno poročil. Po drugi poroki se je dokončno preselil v Združene države Amerike (pred tem je veliko potoval na relaciji Evropa – Amerika). Med Drugo svetovno vojno je von Neumann delal kot vojni svetovalec, pomagal pa je tudi pri izdelavi hidrogene bombe. Leta 1956 je zbolel za rakom, ki je bil zanj tudi usoden.

Von Neumann je dandanes znan kot en izmed ustanoviteljev računalništva oziroma računalniške arhitekture. Ideja se je von Neumannu utrnila, ko je študiral slavno Monte Carlo metodo, ki dovoljuje rešitve kompliciranih problemov tako, da jih aproksimira z naključnimi števili. Ker je bilo iskanje “pravih” naključnih števil izredno počasno, si je von Neumann zamislil metodo iskanja psevdonaključnih števil s pomočjo metode srednjih kvadratov. Čeprav je bila ta metoda takrat kritizirana pa je šlo za zanesljivo in avtomatizirano metodo, ki je zagotovo delovala pravilno.

Ko je von Neumann svetoval pri projektu ENIAC, je predlagal popravke, ki so omogočili, da je ENIAC lahko že vseboval shranjene programe. Poleg tega je arhitekturo računalnika preoblikoval in nam s tem dal v resnici računalniško arhitekturo, ki jo imamo še v današnjih računalnikih. Gre za arhitekturo, ki združuje štiri zahteve: računalnik je obče uporaben in program deluje avtomatsko, ukazi in podatki so shranjeni v isti enoti računalnika (pomnilnik), računalnik vsebuje centralno-procesno enoto (razume ukaze iz pomnilnika in upravlja z delovanjem računalnika), ki je zgrajena iz aritmetično-logične enote in krmilne enote, računalnik z uporabnikom izmenjuje podatke preko vhodno-izhodnih enot in delovanje računalnike je zasnovano na osnovi dvojiškega sistema.